DRAMATIZACIJA RAZBITA BUČA

»JOOOJ KAKO LEPA BUČA!«

September, mesec uvajanja še ni dobro minil, ko smo v skupini že ustvarjali po svojih najboljših močeh. Naša tema so bile buče – nakar je nastala tudi priredba zgodbe o razbiti buči, najprej s strani vzgojiteljic, nato pa tudi s strani otrok.
Zgodbico smo najprej dolgo samo pripovedovali in jo ponavljali. Čez nekaj časa smo jo obnavljali ob buči, ki sva jo prinesli, nato so sledile še živali in kmalu je iz tega nastala lutkovna igrica.
Bučo, ki sva jo nato tudi sami naredili (skaširali in pobarvali) sva postavili na mizo, in le to okrasili z rožami. Priskrbeli sva si lutke živali, ki so nastopale v pravljici, ter zaigrali.
Da pa je bilo vse skupaj še bolj zabavno, pa so to poskusili tudi otroci. Rokovali so z lutkami in v tem uživali. Kljub manjšemu številu izgovorjenih besed, so se vživeli v vloge, gledalci pa so to pozorno opazovali. Pazili smo, da so na vrsto prišli vsi.
Z glasnim strinjanjem, da jim je bila igrica všeč, sva jo kasneje zaigrali tudi otrokom in vzgojiteljicam iz drugih skupin. Skupaj smo pripravili prostor – sceno ter gledališče za obiskovalce stare 2-3, ter 3-4. samo igro sva popestrili še s pesmicami, kar jim je bilo še toliko bolj všeč.
Na koncu je vsakič sledil bučen aplavz!

Pripravili in uredili vzg. Suzana Štriker in Ana Marija Meh