DEŽEVEN DAN

Sredi meseca septembra so se nad našimi kraji zgrinjali veliki sivi oblaki, ki so posledično prinašali dež in obilnejše padavine. Ni jih bilo že konec. A to ni bila ovira, za bivanje na prostem. Preprosto smo obuli škornje, nadeli pelerine, vzeli dežnike in se odpravili na sprehod. Otroci so bili navdušeni, ko so skakali po lužah, opazovali dežne kaplijce, poslušali škrabljanje kapljic na dežnikih, lovili kapljice na dlani, jih občutili na obrazu in opazovali kako so se večale luže, v katere se je zlivalo na tisoče vodnih kapjic. Otroci se veselijo tako sončnih kot deževnih dni. Zaključila bom s pesmico …

PO LUŽAH ČOF, ČOF

Po lužah čofotam in lepe škornje imam

čofa, čofa, čofa, čofotam okrog.

Dežja se ne bojim, veselo plešem z njim,

dežniček svoj odprem, v nebo z njim poletim.

Ko sonce se zbudi, oblake prepodi,

odide dežek spat, spet sije sonček zlat.

Zapisala: Dominika Ivartnik