UVAJALNO OBDOBJE
September je mesec uvajalnega obdobja za vse: otroke, ki vstopijo prvič v vrtec in otroke, ki jim je vrtec »stara znanka« in odrasle, ki nastopijo v službo kot vzgojitelji na različnih delovnih mestih ter starše, ki svoje otroke oddajo in zaupajo v varstvo drugim. Pri tem imamo različne občutke in pričakovanja.
Mesec, ki večini otrokom prinese večje spremembe. Nekatere skupine se preselijo v druge igralnice ali jih vodita druge vzgojiteljice, v drugih se zamenjajo otroci, v nekaterih igralnicah so drugačne igrače, nekateri otroci so poleti doma in pridejo po daljšem času spet v vrtec.
Posebej močno te spremembe občutijo najmlajši otroci, ki gredo prvič v vrtec, ko se pojavi prva daljša ločitev od staršev. Vsak otrok potrebuje svoj čas, da se navadi na novo okolje in nove ljudi. Na prvem srečanju novincev in na 1. roditeljskemu sestanku ste starši pridobili pomembne informacije o uvajanju in pripravi otroka v vrtec. Na individualnih pogovornih uricah s staršem in otrokom so se izmenjale vse pomembne informacije o otroku, otrokovih značilnostih in navadah. Sprejel se je dogovor o individualnem poteku uvajanja. Pogovorili smo se o vseh skrbeh, strahovih, posebnostih glede vsakega otroka. Z odkritim pogovorom se postavljajo temelji zaupnega odnosa med starši in strokovnima delavkama. Hkrati je bil to čas za otroka, da spozna svojo igralnico in zunanji prostor. Prve dni v oddelkih najmlajših otrok ste bili starši nekaj časa skupaj z otrokom v igralnici, se igrali z njim, raziskovali igralnico, spoznavali didaktične igrače, knjige, igrala, nato ste ga puščali postopoma vedno dlje časa samega v njej z vzgojiteljicama (tako otrok preko staršev pridobiva občutek varnosti, zaupanja v novo okolje, v nove ljudi). V naslednjih dneh je vzgojiteljica skupaj s staršem presodila, da je otrok lahko že sam do kosila (do juhice). Kasneje ste starši svojega otroka navajali na počitek v vrtcu. Ta praksa je bila ustrezna, saj se otrok na ležalniku navaja novega poleg svojih bližnjih kot s samima vzgojiteljicama. S postopnim podaljševanjem odsotnosti staršev se otroci počasi navajajo na bivanje v vrtcu brez vas, začutili so, da so sprejeti, pridobili so zaupanje, da ste se vedno znova vrnili, ter zaupanje v vzgojiteljice, da smo poskrbele zanje. Za tem, ob popolni odsotnosti staršev, vzgojiteljice nudimo otrokom tolažbo, toplino in obilo prijazne pozornosti s cartljanjem in prepevanjem ter plesom. Tako se otroci postopoma navezujejo čisto individualno na nas in nas sprejemajo različno v vlogi skrbnika v času ločenosti od vas staršev. V tem času smo skrbele za enako dnevno rutino. Z dobro pripravo in vašim dnevnim sodelovanjem smo se uvajanja v vrtec lotili različno: eni pogumno in sproščeno in tudi drugi nesigurno. Izredno pomembno je, da smo bili občutljivi na otrokovo navajanje na novo okolje in ljudi ter jim vstop v vrtec olajšali postopno. Prav vsi se trudimo po svojih najboljših močeh, da bi bilo to uvajalno obdobje za vse čim lažje, čim lepše in čim bolj zanimivo. Vsak otrok pa uvajanje v vrtec sprejema drugače. Zato vsi strmimo k temu, da pomagamo otrokom, da v vrtec prihajajo z veseljem, radostni, razigrani in da je njihova jutranja ločitev od staršev čim manj boleča.
Pri tem se zahvaljujem staršem, ki ste z razumevanjem, s strpnostjo, pozitivno naravnanostjo in z zaupanjem sprejeli nas v vaše življenje.
Zapisala: Danica Štern
