Trajnostni razvoj

DOŽIVLJAJSKO IGRIŠČE

Otroci doživljajo vrtec kot estetsko okolje, ki nudi bogate spoznavne in ustvarjalne možnosti za sožitje z naravo:

  • urejanje igrišč,
  • čutne poti,
  • nasaditev rož, zelišč,
  • skrb za okolico enote

Namen:

  • zagotavljanje otrokom odprto vzgojno – učno okolje v vrtcu;
  • okolje kot otrokov tretji vzgojitelj omogoča svobodo gibanja, radost, igro z naravnimi materiali in doživljanje z vsemi čuti;
  • za otroke so prepreke na poti izziv in priložnost za spontan razvoj;
  • ustvarjanje vzpodbudnih učnih okolij, ki povečujejo otrokovo zanimanje za učenje v predšolskem obdobju.

NARAVA NAŠA IGRALNICA – GOZD:

  • gozdni prostor s svojo razgibanostjo, spontanostjo in nenehnim spreminjanjem celostno pritegne otroka, ga umiri, sprošča njegova negativna čustva ter pozitivno vpliva na razvoj kognitivnih procesov.
  • organiziran pedagoški proces izven igralnice. Ureditev okolice vrtca kot igralnice na prostem in
  • izvajanje kontinuiranega bivanja v gozdu (vsaj 1x na teden) in doživljanje narave v vseh letnih časih in vremenskih razmerah prilagojeno glede na razvojno stopnjo – starost otrok.

LIKOVNO BOGASTVO MAJHNIH UMETNIN:

  • Cilj kot prioriteta je bil s področja likovne umetnosti – Likovno bogastvo malih umetnin in poglobljene samoevalvacije preko celega šolskega leta v vseh oddelkih. Spremljanje in razumevanje otrokovega razvoja skozi njegove risbe, ki izhajajo iz močnega doživetja in posledično želje po likovnem izražanju le-tega. Vrednota pristne otroške risbe je tista, ki izhaja iz njegove močne želje, in je odraz njegovega trenutnega stanja – stopnje razvoja. Likovno dejavnost prenesti tudi izven vrtca (igrišče, gozd, …).

VERTIKALNA POVEZANOST VRTEC – OSNOVNA ŠOLA

  • Krepitev prizadevanj za skupno sodelovanje, iskanje rešitev za nove izzive časa – mehkejšega prehoda otrok iz vrtca v šolo.

ELEMENTI MONTESSORI PEDAGOGIKE

  • Otrokom je ponujenih čim več dejavnosti, kjer uporabljajo roke in možgane. V oddelkih se uporabljajo elementi kot so delo z materiali, črta, tišina, krog prijateljstva…).

STRPNOST

  • Ozavestiti in prenesti v vsakdanje življenje pomen strpnosti in problematiko obrekovanja ter skozi to spodbujati medsebojno spoštovanje, razumevanje, sprejemanje drugačnosti ter posledično graditi prijateljstvo in sodelovanje.

AKTIVNO UČENJE V NARAVI V POVEZAVI Z GIBANJEM IN SOCIALNO – ČUSTVENIM PODROČJEM

  • Otrokove socialne interakcije, ki potekajo med vrstniki in z odraslimi so pomemben vidik v otrokovem razvoju, zato ga podpiramo in spodbujamo pri učenju in uporabi socialnih veščin. Sodobno pridobivanje znanja v predšolskem obdobju teži k povezavi različnih dejavnosti in področij, hkrati pa se poudarja pomen aktivnega učenja.
  • Socialno čustven svet otroka je pisana paleta otrokovih čustev in odnosov. Tako bomo nadaljevali z aktivnim učenjem in ga nadgrajevali z učenjem v naravi. Vse to pa povezali s področjem gibanja. Kar bo pri otroku vzbudilo še dodatno radovednost in domišljijo.

IGRIVI KOTIČKI

  • Oblikujemo spodbudno učno okolje – igralne kotičke znotraj vrtca in na prostem. Igra spodbuja ustvarjalnost, zmanjšuje stres, krepi samozaupanje in občutek pripadnosti, razvija se empatija in krepitev medsebojnih odnosov. Igra vsakdanja opravila pretvarja v zabavno izkušnjo. Skozi igro se učimo in spoznavamo svet.

 

OZAVEŠČANJE SVETOVNIH DNI Otrok se seznanja z pomenom svetovnih dni.